Raziskave o duševnih stiskah in dobrem počutju

Raziskovalni program »Raziskave o duševnih stiskah in dobrem počutju« nagovarja presojanja in občutenja dobrih in slabih razsežnosti življenja in dobrega ali slabega zdravja, tj. psihološke blaginje. Nagovarja aktualne družbenomedicinske problematike, ki jih programska raziskovalna skupina izvaja na Družbenomedicinskem inštitutu ZRC SAZU zadnji dve desetletji. Te se nanašajo na preučevanje doživljanja s prekomernim stresom povezanih obolenj in nesreč v raznolikih delovnih okoljih; oblikovanje in izvajanje psihoedukacijskih programov krepitve duševnega zdravja; analizo služb in storitev na področju duševnega zdravja ter obravnavo duševnih stisk odraslega prebivalstva, še posebej nekaterih družbeno prikrajšanih skupin (npr. migrantov) in poklicnih skupin s stalno zdravstveno ogroženostjo (npr. kmetov).

Raziskave o psiholoških blaginjah so izrazito interdisciplinarno zasnovane, kar je značilnost dela tudi raziskovalne skupine, ki prakticira in sooča kontrastne epistemologije, metodološke pristope in teoretizacije psihologije, medicine, sociologije in antropologije, pri čemer se sooča s številnimi izzivi – od konceptualnih in metodoloških do meritvenih. Kljub temu je izhodiščno stališče programske skupine, da ne obstaja le ena pot razumevanja ali raziskovanja blaginje, ampak da imamo opravka z mnogoterostjo blaginj, kjer so v ospredju vprašanja, kako si ljudje blaginjo zamišljajo, jo izražajo in doživljajo v različnih družbenih in kulturnih kontekstih.

Poglavitni cilj predlaganega programa je izvirno združevanje disciplinarnih različnosti (epistemoloških in metodoloških) družboslovja, humanistike in medicine na področju obravnav duševnih stisk in dobrega počutja odraslih ljudi. Duševne stiske in dobro počutje udeležencev raziskave obravnavamo v okviru različnih teoretizacij duševne blaginje, ki se nanašajo tako na biološke kot tudi družbene, kulturne in okoljske razsežnosti s stiskami povezanih obolenj. Pri tem se programska skupina izhodiščno osredotoča na koncepte in konstrukte blaginje in pismenosti na področju duševnega zdravja, družbenega trpljenja, vsakdanje etike in kompleksnega razmerja med tvornostjo ljudi in strukturnimi okoliščinami, ki tvornost omejujejo. S tem bo programska skupina zagotovila boljšo razlago vpliva družbenih, strukturnih in kulturnih sprememb na stiske in obolenja udeležencev raziskave, kot ga sporočajo zgolj obstoječe zdravstvene evidence.