Skip to main content

O inštitutu

.

 

Teme raziskovanja in poslanstvo

  • raziskujemo PSIHOLOŠKE BLAGINJE;
  • hitro se odzivamo na aktualne in nacionalno pomembne družbenomedicinske problematike;
  • osredotočamo se na duševne stiske in dobra počutja;
  • pristop je interdisciplinaren, znanstveno kritičen in empirično podprt;
  • povezujemo se z vladnimi in nevladnimi strokovnimi institucijami ter drugimi akterji na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni.

Duševne stiske in dobra počutja

DMI ZRC SAZU izvaja interdisciplinaren, znanstveno kritičen in empirično podprt pristop obravnave aktualnih družbenomedicinskih problematik duševnih stisk in dobrega počutja. Prakticira in sooča kontrastne epistemologije, teoretizacije in metodologije psihologije, sociologije in antropologije. Osredotoča se na obravnavo duševnih stisk odraslega prebivalstva, še posebej nekaterih družbeno prikrajšanih skupin (npr. migrantov) in poklicnih skupin s stalno zdravstveno ogroženostjo (npr. kmetov), in oblikovanje programov krepitve duševnega zdravja. Vsebine presoja v konkretnih časovnih in prostorskih kontekstih tako nedavnih kot tudi potekajočih velikih družbenih sprememb, ki uokvirjajo duševne stiske ljudi. Akademski pristop dopolnjuje s prenosom znanja ter povezovanjem z vladnimi in nevladnimi strokovnimi institucijami, drugimi sektorji ter skupnostnimi akterji na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni.

Znanstveni svet

  • Akad. prof. dr. Marjan Kordaš,
  • akad. prof. dr. Zdravko Mlinar,
  • izr. prof. dr. Majda Černič Istenič,
  • dr. Sanja Krilić Cukut (predsednica),
  • doc. dr. Lilijana Šprah (predstojnica).

Kratka zgodovina

Inštitut za medicinske vede ZRC SAZU deluje od leta 1981, ko je bil imenovan s sklepom o ustanovitvi znanstveno-raziskovalne organizacije SAZU na Skupščini SAZU dne 19. 11. 1981. Čeprav je sprva deloval le de jure, je pripravil vrsto posvetovanj o perečih vprašanjih študija medicine in zdravstva. Leta 1994 pa so akad. dr. Lidija Andolšek Jeras, akad. dr. Lev Miličinski in akad. dr. Andrej Zupančič tedanjemu Ministrstvu za znanost in tehnologijo predali elaborat Preobrazba Inštituta za medicinske vede ZRC SAZU, v katerem so kot prednostna področja raziskovanja inštituta opredelili rodnostno vedenje (zlasti reproduktivno zdravje) prebivalcev Slovenije in samomorilnost v Sloveniji. Raziskovalni program Rodnostno vedenje Slovencev, ki se je na inštitutu izvajal med leti 1998 in 2003, je torej posledica tovrstnih prizadevanj.

Od leta 1999 dalje je inštitut doživel kar nekaj kadrovskih sprememb, katerih posledica je bila tudi razširjena raziskovalna usmeritev na področja sociologije, socialne antropologije, psihologije, nevrobiologije in socialnega dela. Multidisciplinarna usmerjenost raziskovalnega dela inštituta je botrovala tudi spremembi imena v Družbenomedicinski inštitut ZRC SAZU v letu 2005. Preučevanje družbenih pojavov, kot so nizka rodnost, migracije, avto- in heteroagresivni vzorci vedenja ter odvisnost, je vedno bolj potekalo v okviru družboslovnih in humanističnih disciplin. Delo inštitutske raziskovalne skupine pa se je vedno bolj navezovalo na eni strani na sociološke in socialno antropološke presoje demografskih pojavov in gibanj, na drugi strani pa na osebnostne, psihosocialne, nevropsihološke pristope preučevanja duševnega zdravja.

Nekdanji sodelavci in sodelavke

  • Mag. Dunja Obersnel Kveder
  • Dr. Barbara Rojnik
  • Dr. Irena Rožman
  • Dr. Andrej Kveder
  • Dr. Urška Rajgelj
  • Tatjana Novak
  • Barbara Dolenc
  • Karmen Urška Modic
  • Dr. Melita Zver Makovec
  • Urška Smrke
  • Saša Zorjan
  • Jana Šimenc
  • Tjaš Debeljak