Odzivanje kmečkih družin na posledice delovnih nesreč in poklicnih bolezni

Razpoložljive evidence o posledicah delovnih nesreč in poklicnih bolezni (DNPB) povsod po svetu kažejo, da je kmečki poklic, ki se večinoma izvaja na družinskih kmetijah, eden od najbolj nevarnih in tveganih poklicev. Kljub pomembnemu prispevku DNPB k umrljivosti in prizadetosti – ranljivosti kmetov in kmetijskih delavcev, je raziskav, ki osvetljujejo ta fenomen, malo. Raziskav, ki bi obravnavale DNPB v kmetijstvu z vidika odzivanja, spopadanja samih kmetov in kmetic ter njihovih družinskih članov z njihovimi posledicami – vključujoč strategije njihovega preživetja in nadaljnjega obstoja in razvoja kmetij – pa skorajda ni, kljub vse večjemu zanimanju javnosti za kmetijsko dejavnost z vidika pridelave kvalitetne, zdrave in varne hrane in učinkov kmetijske dejavnosti na okolje. Cilj predlaganega projekta je ob navedenih dejstvih odgovoriti na vprašanje, kako se člani kmečkih družin spopadajo s svojo telesno in psihično oviranostjo ali oviranostjo svojih članov družine zaradi DNPB in kako kmetje in drugi akterji v kmetijskem sistemu ocenjujejo zamisel o vzpostavitvi posebnega servisa – socialno‐delovne pomoči (SDP) – kot možne oblike pomoči javno‐zasebnega partnerstva kmetom pri zapolnjevanju izpada delovne sile na kmetiji, do katere prihaja zaradi bolezni in poškodb.

Cilji:

 - Raziskati obseg, značilnosti in vzroke tega pojava ter ekonomske stroške, ki ob tem nastajajo na ravni posamične kmetije in na skupinski ravni;
 - Odgovoriti na vprašanje, kako se člani kmečkih družin spopadajo s svojo telesno in psihično oviranostjo ali oviranostjo svojih članov družine zaradi DNPB, kako je organizirano delo na družinskih kmetijah z oviranim članom;
 - Identificirati  vire neformalne in formalne pomoči, na voljo družinskim kmetijam z oviranim članom in kako to pomoč sprejemajo in ocenjujejo (ali jim zadošča/ustreza);
 - Preučiti spremembe v življenju in delu na družinskih kmetij zaradi oviranost enega od njihovih članov in kako je to vpliva na nadaljnje delovanje in obstoj kmetije, to je, kakšne strategije nadaljnjega razvoja se izbirajo na kmetijah z izkušnjo z DNPB.
 - Raziskati, kako različni akterji v lokalnem in širšem okolju zaznavajo problematiko oviranosti kmetov in kmetic zaradi DNPB in vidijo možnosti njenega reševanja in ukrepanja ter
 - Kako kmetje in drugi akterji v kmetijskem sistemu ocenjujejo zamisel o vzpostavitvi socialno-delovne pomoči (SDP), oblike storitve javno-zasebnega značaja, kot možne rešitve  nadomščanja izpada delovne sile na kmetiji zaradi DNPB.