Spremembe v kmetijstvu skozi oči in telesa kmetov

Notranja komunikacija in študij posodobljene literature: (1.-36. mesec): Koordinacija dela projektne skupine skozi uvodno srečanje in redna letna delovna srečanja; priprava 1 vmesnega in 1 končnega poročila; vzpostavitev projektnih spletnih orodij ter študij dopolnjene in posodobljene literature.

Priprava in izvedba večkrajevnega terenskega dela: (8.-29. mesec): Določitev terenskih lokacij; izbor družinskih kmetij; organizacija logistike terenskega dela; izvajanje večkrajevnega terenskega dela; prepis gradiva in sprotna vsebinska analiza pridobljenega materiala.

Poklicno zdravje in vsebinsko povezane podatkovne zbirke: (1.-29. mesec): Pregled in kritična evalvacija razpoložljivih nacionalnih in lokalnih podatkovnih zbirk o poklicnem zdravju in drugih z zdravjem kmetov povezanih evidenc; izpeljava fokusnih skupin in ekspertnih intervjujev o oceni potreb po izboljšanju poklicne zdravstvene evidence.

Končna analiza in priporočila: (29.-36. mesec): Skupna presoja analiziranega gradiva obeh delovnih sklopov; oblikovanje scenarija (priporočil) za izboljšanje poklicne zdravstvene evidence; priprava konferenčnih prispevkov in znanstvenih člankov, doktorata ter skupne publikacije.

Diseminacija: (6.-36. mesec): Diseminacija vmesnih in končnih rezultatov v obliki povzetkov za zainteresirano javnost; dejavna udeležba na strokovnih in znanstvenih dogodkih doma in v tujini; organizacija znanstvenega simpozija o glavnih projektnih rezultatih; predstavitev končnih rezultatov projekta v okviru Svetovnega dneva varnosti in zdravja pri delu, 28. aprila; prenos znanja v pedagoški proces.

REZULTATI PO CILJIH PROJEKTA:

CILJ PROJEKTA – bolje razložiti vpliv post-1991 kmetijskega konteksta na stiske in obolenja kmetov, kot ga sporočajo poklicne zdravstvene evidence – smo se lotili v delovnih sklopih: DS1 (terenske raziskave), in DS2 (pregled razpoložljivih zdravstveno-poklicnih podatkovnih zbirk).

CILJ 1.1 (DS1): Raziskati, kako okoliščine stresa v kmetovanju, vplivajo na z zdravjem povezane stiske kmetov, kako jih ti razlagajo oz. se spoprijemajo z njimi.

OPIS REZULTATA: Okoliščine post-1991 kmetovanja udeleženci raziskave doživljajo kot dobrodošle priložnosti za razvoj lastnih kmetij, ki jih pred 1991 ni bilo, vendar tudi kot neželene in negotove. Posledice slednjih doživljajo kot razpad podeželskih skupnosti in utelešena negativna čustva strahu in skrbi zaradi zunanjih pritiskov stalno spreminjajočih se kmetijskih ukrepov in globalnih okoliščin (klimatskih sprememb, nihanja cen, itd.), ki jih ne zmorejo nadzirati. Vse to se kaže tudi v njihovih telesih. Razloge za svoja slaba počutja in poškodovana telesa so navedli v okviru 10-mesečnega terenskega dela na 24 kmetijah v ruralnih skupnostih Pomurja. Nadgradnja s 3-mesečnim terenskim delom v ZDA pa je pokazala, kako se da ublažiti stiske in poškodovana telesa kmetov v programih podpor ter varnosti in zdravju pri delu, in kje so njihove pasti.

POMEMBNEJŠE OBJAVE REZULTATA:

Izvirni znanstveni članek:

Knežević Hočevar, D. Farmer distress through ordinary ethics: »Abolish the social support and give us fairer prices!« L' Uomo società tradizione sviluppo. 2024, 14(1): 41-64. https://rosa.uniroma1.it/rosa03/uomo/article/view/19008/17964

Knežević Hočevar, D. in Cukut Krilić, S. Managing the distress of migrant farmworkers: lessons learned from the Midwestern United States. Dve domovini: razprave o izseljenstvu. [Tiskana izd.]. 2024, 60: 115-135. http://twohomelands.zrc-sazu.si/uploads/articles/1722447142_TSA006_Kne%C5%BEevi%C4%87_Cukut.pdf, Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si, DOI: 10.3986/2024.2.07

Knežević Hočevar, D. in Slovenc Grasselli, M. Farmers on the reasons for their embodied anxieties in post-1991 Slovenia. Anthropological notebooks, 2023, 29(2): 101-127. https://anthropological-notebooks.zrc-sazu.si/Notebooks/article/view/617/479, Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si, DOI: 10.5281/zenodo.10471596

Slovenc, M. in Erjavec, E. Cooperation among farmers through the lens of their future orientations. Anthropological notebooks, 2021, 27(1): 28-54. http://notebooks.drustvo-antropologov.si/Notebooks/article/view/240, Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si, DOI: 10.5281/zenodo.5789103

Pregledni znanstveni članek:

Nye, C., Knežević Hočevar, D., et al. Mental health, well-being and resilience in agricultural areas: a research agenda for the Global North. Journal of rural studies. Feb. 2025 [in progress], vol. 114, [article no.] 103506. https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0743016724003103, DOI: 10.1016/j.jrurstur.2024.103506

Cukut Krilić, S. in Knežević Hočevar, D. Strukturne ranljivosti delavcev migrantov v kmetijstvu. Glasnik Slovenskega etnološkega društva [Tiskana izd.], 2022, 62 (2): 70-80. Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si

Knežević Hočevar, D. in Cukut Krilić, S. Duševno zdravje in migracije: uporabnost programa Prva pomoč na področju duševnega zdravja. Dve domovini: razprave o izseljenstvu [Tiskana izd.], 2021, 54: 205-219. https://ojs.zrc-sazu.si/twohomelands/article/view/10281/9440, Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si, DOI: 10.3986/dd.2021.2.15

Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji:

 Knežević Hočevar, D. Ko na kmetiji odpove telo. V: Šumi, I. (ur.), Urek, M. (ur.), Od dehumanizacije do diskriminacije: vztrajne socialne problematike v Sloveniji. Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani, 2024, 177-212.

Knežević Hočevar, D. Podeželski zdravniki širše o trpljenju ljudi, ki kmetujejo. V: Šprah, L. (ur.), Od seznanjenosti s težavami v duševnem zdravju do učinkovitega odzivanja z manj stigme. Ljubljana: Založba ZRC, 2022, 209-220.

Urednik:

Anthropological notebooks. Knežević Hočevar, D. (gostujoči ur. 2023). Ljubljana: Društvo antropologov Slovenije.

Predgovor, uvodnik, spremna beseda

Knežević Hočevar, D., Janssen, B. Living in contrasting agricultural worlds and yet experiencing similar anxieties. Anthropological notebooks, 2023, 29(2): 1-13. https://anthropological-notebooks.zrc-sazu.si/Notebooks/article/view/611/473, Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si, DOI: 10.5281/zenodo.10417734

Strokovna monografija:

Černič Istenič, M., Knežević Hočevar, D., Slovenc, M. idr. Nemoč podeželja. Ljubljana: ZSPM, 2021.

Doktorska disertacija:

Slovenc Grasselli, M. Etnografija moralnih ekonomij pri sodelovalnih odnosih med kmeti. Ljubljana: [M. Slovenc Grasselli], 2024. 1 spletni vir (1 datoteka PDF (VI, 166 str.)). Repozitorij Univerze v Ljubljani – RUL

CILJ 1.2 (DS1): Zagotoviti etnografije z izvirno združeno teoretizacijo moralne ekonomije, družbenega trpljenja in zdravstvenega součinkovanja.

OPIS REZULTATA: Do zdaj smo zagotovili gradivo za etnografijo, ki bo po načrtu izdelana v letih po zaključku projekta. Poleg sproti vodenih opažanj v etnografskih dnevnikih je zbrano terensko gradivo v celoti transkribirano: ok. 100 posnetih intervjujev s kmeti, lokalnim zdravstvenim osebjem, kmetijskimi svetovalci, predstavniki kmečkih NVO in oblikovalci ter izvajalci programov dobrega počutja kmetov in varnosti pri delu v ZDA. Presojanje gradiva v okviru zgoraj omenjenih antropoloških teoretizacij smo predstavili kot delne rezultate v številnih zgoraj omenjenih objavah.

CILJ 1.3 (DS1): Priporočila za etnografsko obveščene javnozdravstvene evidence te poklicne skupine.

OPIS REZULTATA: V zaključni fazi raziskave smo enotnega mnenja, da bomo ta cilj združili s ciljem 2.2 (DS2), tj. izdelavo scenarija za izboljšanje zdravstvenih evidenc, saj se oba rezultata močno prepletata. Raziskava je namreč pokazala, da živeči na kmetiji, ki so zaposleni zunaj nje, se še šolajo ali pa so upokojeni, tudi investirajo svoje delo, dohodek in telo v kmetijo, čeprav niso prepoznani kot del te statistične poklicne skupine. Združen dokument je v nastajanju.

CILJ 2.1 (DS2): Kritično oceniti, kdo med kmeti je vključen ali izključen iz statistično oblikovane poklicne kategorije »Kmetovalci_ke, gozdarji_ke, …«; v katerih drugih obstoječih podatkovnih zbirkah lahko identificiramo kmete in katere zbirke je nujno uskladiti, da bi lahko identificirali zdravstveno stanje kmetov.

OPIS REZULTATA: V maju 2022 smo na podlagi predhodnih intervjujev izvedli 3 fokusne skupine, v katerih so predstavniki upravljalcev zdravstvenih evidenc in zainteresirani deležniki njihove uporabe, vključno s predstavniki kmetov, ocenili potrebo po zdravstvenih evidencah te poklicne skupine, organiziranost podatkovnih zbirk, mednarodno primerljivost, pomanjkljivosti in potrebe po izboljšavah. V Sloveniji se zdravstveni podatki storitev, opravljenih v javnem zdravstvenem sistemu, beležijo v dveh podatkovnih bazah ZZZS in NIJZ iz katerih je možno pridobiti podatke o zdravstvenih zavarovancih na podlagi njihove številke zdravstvenega zavarovanja, ki je povezljiva tudi z EMŠO. To pomeni, da se lahko povezujejo zdravstveni podatki z različnimi drugimi podatkovnimi bazami, npr. SURS-as, SPIZ-a itd. Udeleženci FS so izrazili potrebo po poznavanju zdravstvenega statusa te poklicne skupine, vendar opozorili na več ovir zaradi katerih so te statistike pomanjkljive in nezanesljive. Po njihovem bi bilo primerneje izvajati reprezentativne (anketne) raziskave kot pa oblikovati zdravstveni register vseh živečih in delujočih na kmetijah.

OBJAVA REZULTATA:

Izvirni znanstveni članek:

Šprah, L., Černič Istenič, M. Is there a need to monitor the health statistics of people who farm?. Anthropological notebooks. 2023, 29(2): 128-163. https://anthropological-notebooks.zrc-sazu.si/Notebooks/article/view/618/468, Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si, DOI: 10.5281/zenodo.10417582

CILJ 2.2 (DS2): Oblikovati scenarij za izboljšanje zdravstvenih evidenc, ki bo utemeljen tako v ugotovitvah kritične evalvacije obstoječih zdravstvenih evidenc o kmetih kot tudi v rezultatih in ugotovitvah večkrajevnih terenskih raziskav. 

OPIS REZULTATA: Glej 1.3 (DS1).

POMEN RAZISKOVALNIH REZULTATOV PROJEKTNE SKUPINE

POMEN ZA RAZVOJ ZNANOSTI

Projekt Spremembe v kmetijstvu skozi oči in telesa kmetov je izvirno vpeljal antropološki pristop z združeno teoretizacijo moralne ekonomije, družbenega trpljenja in zdravstvenega součinkovanja na področje stresa v kmetovanju. Takšen antropološki oz. nemedicinski pristop izboljša razlago družbeno-kulturnega in izkustvenega ozadja z zdravjem povezanih evidenc ljudi, ki kmetujejo. Omogoča opazovati in razložiti, kako ljudje, ki kmetujejo in živijo na raznovrstno usmerjenih kmetijah doživljajo, razlagajo, osmišljajo in se odzivajo na z zdravjem povezane okoliščine, ki jih oblikujejo moralne ekonomije oblikovalcev kmetijskih razvojnih zahtev na eni strani in kmetje s prakticiranjem zanje »dobrega kmetovanja« na drugi. V ospredju takšnega pristopa je opazovanje pretvorbe posledic različnih pritiskov kmetijskega razvoja in dojemanja konfliktnih moralnih ekonomij agrikulture, v trpljenja ljudi, ki kmetujejo. Pristop zdravstvenega součinkovanja okoliščin (moralnih ekonomij) kmetovanja in tvornega odziva nanje se osredotoča na etnografsko opažene in razumljene stiske kmetov s preučevanjem njihovih vrednotenih in čustvenih presoj o posledicah poškodb ali obolenj v določenem časovnem oknu in prostoru.

Na podlagi analiz rezultatov terenskih raziskav kot tudi kritične evalvacije razpoložljivih poklicnih zdravstvenih statistik projektna skupina že razpira širšo interdisciplinarno razpravo med medicinsko in kulturno antropologijo na eni strani in javnim zdravjem oz. psihologijo na drugi strani, oz. uveljavlja novo raziskovalno usmeritev, ki jo prakticira v okviru raziskovalnega programa Raziskave o duševnih stiskah in dobrem počutju. Motivirani z rezultati raziskave Spremembe v kmetijstvu skozi oči in telesa kmetov izkazujemo, da ima javno zdravje lahko koristi od poglobljenega antropološkega raziskovanja zdravstvenega součinkovanja v okoliščinah post-1991 razvojnih usmeritev kmetijstva v Sloveniji na osebne stiske in obolenja kmetov kot tudi od kritične presoje obstoječih evidenc, kategorij in konceptov, ki jih uporablja, saj ti zaradi metodoloških omejitev izključujejo statistično nevidne ljudi, ki živijo na kmetijah, se šolajo, delajo zunaj kmetij ali pa so upokojeni pa kljub temu investirajo svoja telesa in um vanje. Sorazmerna zanesljivost vodenja številk o zdravstvenem stanju na kmetijah je odvisna od številnih okoliščin. Od tega, kako je človek, ki kmetuje, statistično opredeljen do zanimanja za tovrstne evidence od številnih deležnikov na področju kmetijstva, zdravstva, delovnopravne zakonodaje, zavarovalništva, celo bančništva. Statistično vidna oseba, ki kmetuje, je tista, ki jo lahko identificiramo iz centralnega registra kmečkih gospodarstev, je lastnica kmetijskih zemljišč ali pa je kmečko zavarovana. Zaplete pa se že pri osebi, ki vse to ni pa kmetuje (npr. otrok, mladostnica in mladostnik, študentka in študent, ki delajo na kmetiji, soproga kmetijca, ki je zaposlena zunaj kmetije, obenem pa vsakodnevno »pomaga« na kmetiji, kmečko upokojena mati, ki v visoki starosti še vedno pomaga na kmetiji, itd.). Primerov ljudi, ki kmetujejo je veliko, takšnih, ki so statistično vidni pa malo. Bogatenje statistik z etnografskimi vpogledi omogoča opremljanje številk, grafov, anketnih raziskav in izračunanih trendov z raznolikimi glasovi stisk in trpljenj. Navsezadnje pa ima lahko tudi antropologija koristi od izboljšanih statistik in povezanih podatkovnih zbirk, kajti holistični vidik družbenega pojava (poklicnega zdravja) se tudi ne da preprosto zožiti na vprašanja motivacij posameznika, njegovega doživljanja ali pa njegove tvornosti. Nova raziskovalna usmeritev omogoča ne le oblikovanje etnografsko obveščenih poklicnih in z zdravjem povezanih evidenc, ampak tudi bolje obveščenih intervencij in programov podpor za ljudi, ki kmetujejo.

POMEN ZA RAZVOJ SLOVENIJE

Javnozdravstvena kriza v kmetijstvu se med drugim kaže v evidencah o poklicnih bolezni, številu smrtnih primerov, povezanih z delom, poročanju o poškodbah pa tudi v evidencah o višini oportunitetnih stroškov tovrstnih zdravstvenih stanj za posamične kmetije in celotno kmetijstvo. Raziskovalci se zavedajo, da so okoliščine z delom povezanih zdravstvenih izidov pomembne, a takšne okoliščine so v še vedno najvplivnejših pristopih medicine dela in javnega zdravja redko opazovane onstran javno dostopnih podatkov oz. zunaj zoženega nabora kontekstualnih determinant, tj. dejavnikov tveganja, ki vplivajo na zdravje in blaginje poklicnih skupin. A zaplete se, ko odgovornost za takšna zdravstvena stanja pripišejo zgolj njihovemu posamičnemu tveganemu vedenju, na kar so opozorili zlasti medicinski antropologi. Z osredotočenjem na globalne strukturne dejavnike so preučevanje posamičnega trpljenja povezali s preučevanjem družbenega trpljenja, da bi bolje razumeli, kako se lahko posledice zgodovinsko oblikovane družbenoekonomske sile velikega obsega – v našem primeru globalne modernizacije kmetijstva - pretvorijo v osebno stisko in obolenje. Takšen pristop je odgovornost za zdravstvena stanja tako lociral še zunaj posameznika, ki se tvegano obnaša, kar smo upoštevali tudi v naši raziskavi Spremembe v kmetijstvu skozi oči in telesa kmetov.

Rezultati raziskave so med drugim potrdili stiske kmetov zaradi stalne prestrukturacije kmetijstva v Sloveniji v skladu s trendi globalne modernizacije kmetijstva in ukrepi evropske Skupne kmetijske politike. Potrdili so tudi, da v Sloveniji rednih in sistematičnih zdravstvenih raziskav o stiskah in obolenjih te poklicne skupine ni, obenem pa obstaja veliko zanimanje in potreba po tovrstnih evidencah od upravljalcev zdravstvenih evidenc in deležnikov njihove uporabe, vključno s predstavniki kmetov. Te niso nujne zgolj zaradi še ene obveznosti spremljanja zdravstvenih poklicnih statistik. Izjemno pomembne so za snovalce kmetijskih politik, ki se vse bolj soočajo s posledicami upadanja zanimanja mladih za kmetijski poklic, vse pogostejšimi javno izraženim nezadovoljstvom in protesti kmetov kot tudi, kar je naša raziskava izrazito pokazala, z zavedanjem, da razvoj kmetijstva poleg obljubljenih priložnosti prinaša tudi negotovosti, tveganja in stiske, ki jih je nujno razreševati. Številni deležniki na področju kmetijstva ne poznajo dovolj »dobrobiti« ljudi, ki kmetujejo, skozi obstoječo nacionalno zdravstveno sliko. Opirajo se lahko zgolj na približne ocene mednarodnih raziskav, ki praviloma slonijo na posrednih in sorazmerno slabih nacionalnih podatkih (tudi slovenskih), ki praviloma izključujejo statistično nevidne skupine ljudi, ki kmetujejo (npr. otroke, šolajoče mladostnike in študente, soproge kmetov, zaposlene zunaj kmetije, itd.). Trdimo, da so raziskovanje, spremljanje in kritičen premislek o blaginjah ljudi, ki kmetujejo, nujni, ko je govor o načrtovanju vzdržnega kmetovanja v Sloveniji, ki je prepleteno s številnimi drugimi sektorji gospodarstva, ki nagovarjajo celovit vzdržni razvoj Slovenije. 

Kmetovanje je povezano s številnimi javnimi dobrinami, kot so prehranska varnost, raba zemljišč, prostorsko načrtovanje, ohranjanje biodiverzitete in upravljanje z naravnimi viri. Raziskava je potrdila, da k stiski kmetov prispevajo kontrastne zahteve aktualnega kmetijskega razvoja, ki pa prednostno nagovarjajo predvsem vlogo kmeta kot podjetnika in tehničnega strokovnjaka, ne pa deležnika, ki javno razpravlja o vrednostnih vidikih kmetijstva. Kmetje se namreč vse bolj soočajo z vprašanji, ki imajo javno razsežnost, pri čemer v javnosti doživljajo nizek ugled svojega poklica. Raziskava je potrdila, da ni dovolj, da se zanašajo zgolj na svojo zasebno etiko. Kot poklicna skupina bodo morali oblikovati etični kodeks poklicnega ravnanja, da bodo polnopravni razpravljavci v javnih razpravah o vprašanjih, povezanih s kmetijstvom, tj. vprašanjih, ki presegajo zgolj ekonomske vidike kmetovanja.