Spremembe v kmetijstvu skozi oči in telesa kmetov

Notranja komunikacija in študij posodobljene literature: (1.-36. mesec): Koordinacija dela projektne skupine skozi uvodno srečanje in redna letna delovna srečanja; priprava 1 vmesnega in 1 končnega poročila; vzpostavitev projektnih spletnih orodij ter študij dopolnjene in posodobljene literature.

Priprava in izvedba večkrajevnega terenskega dela: (8.-29. mesec): Določitev terenskih lokacij; izbor družinskih kmetij; organizacija logistike terenskega dela; izvajanje večkrajevnega terenskega dela; prepis gradiva in sprotna vsebinska analiza pridobljenega materiala.

Poklicno zdravje in vsebinsko povezane podatkovne zbirke: (1.-29. mesec): Pregled in kritična evalvacija razpoložljivih nacionalnih in lokalnih podatkovnih zbirk o poklicnem zdravju in drugih z zdravjem kmetov povezanih evidenc; izpeljava fokusnih skupin in ekspertnih intervjujev o oceni potreb po izboljšanju poklicne zdravstvene evidence.

Končna analiza in priporočila: (29.-36. mesec): Skupna presoja analiziranega gradiva obeh delovnih sklopov; oblikovanje scenarija (priporočil) za izboljšanje poklicne zdravstvene evidence; priprava konferenčnih prispevkov in znanstvenih člankov, doktorata ter skupne publikacije.

Diseminacija: (6.-36. mesec): Diseminacija vmesnih in končnih rezultatov v obliki povzetkov za zainteresirano javnost; dejavna udeležba na strokovnih in znanstvenih dogodkih doma in v tujini; organizacija znanstvenega simpozija o glavnih projektnih rezultatih; predstavitev končnih rezultatov projekta v okviru Svetovnega dneva varnosti in zdravja pri delu, 28. aprila; prenos znanja v pedagoški proces.

 

VMESNI REZULTATI

Poročilo o realizaciji predloženega programa dela na raziskovalnem projektu za obdobje vmesnega poročila

GLAVNI CILJ PROJEKTA – podati boljšo razlago vpliva radikalno spremenjenega post-1991 razvoja slovenskega kmetijstva na stiske in obolenja kmetov, kot ga sporočajo poklicne zdravstvene evidence – smo se lotili v delovnem sklopu DS1 (terenske raziskave), in DS2 (pregled razpoložljivih zdravstveno-poklicnih in drugih z zdravjem povezanih podatkovnih zbirk).

CILJ DS1/ 1.1. Raziskati, kako okoliščine stresa v kmetovanju, vplivajo na z zdravjem povezane stiske kmetov, kako jih ti razlagajo, osmišljajo oz. se spoprijemajo z njimi.

OPIS REZULTATA: Okoliščine post 1991 kmetovanja udeleženci raziskave doživljajo kot dobrodošle nove priložnosti za razvoj lastnih kmetij, ki jih pred 1991 ni bilo, vendar tudi kot neželene, nepredvidljive in negotove. Posledice slednjih doživljajo zunaj svojih teles kot razpad podeželskih skupnosti, obenem pa kot utelešena negativna čustva strahu, jeze in skrbi zaradi zunanjih pritiskov spreminjanja kmetovanja v obliki kmetijskih ukrepov in nepredvidljivih globalnih okoliščin (klimatskih sprememb, nihanja cen, itd.), ki jih ne zmorejo nadzirati. Vse to se kaže tudi v njihovih telesih. Raznovrstne razloge za svoja slaba počutja in poškodovana telesa so sporočili v svojih pripovedih v okviru 10-mesečnega terenskega dela na 24 kmetijah v ruralnih skupnostih Pomurja. Nadgradnja terenskega dela v Sloveniji s trimesečnim terenskim delom v ZDA pa je pokazala, na kakšne načine se da ublažiti stiske in poškodovana telesa kmetov v obliki programov podpor njihovemu počutju, varnosti pri delu in zdravju na sploh in kje so pasti takšnih podpor. Bogato zbrano terensko gradivo je po načrtu v obdelavi – transkripcije ok. 100 posnetih intervjujev (s kmeti, z lokalnim zdravstvenim osebjem, kmetijskimi svetovalci, predstavniki kmečkih NVO, oblikovalci, izvajalci in evalvatorji programov dobrega počutja kmetov in varnosti pri delu v ZDA), sprotne vsebinske analize že prepisanih intervjujev in več 100 strani etnografskih opažanj.

REFERENCE:

Izvirni znanstveni članek:

SLOVENC, Mateja, ERJAVEC, Emil. Cooperation among farmers through the lens of their future orientations. Anthropological notebooks, 2021, 27(1): 28-54.

KNEŽEVIĆ HOČEVAR, Duška. Ko je ogroženo najdragocenejše: stigma nekoliko drugače. Glasnik Slovenskega etnološkega društva, 2020, 60(2): 5-15.

Pregledni znanstveni članek:

KNEŽEVIĆ HOČEVAR, Duška in CUKUT KRILIĆ, Sanja Strukturne ranljivosti delavcev migrantov v kmetijstvu. Glasnik Slovenskega etnološkega društva, 2022, 62(2): 70-80.

Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji:

KNEŽEVIĆ HOČEVAR, Duška. Podeželski zdravniki širše o trpljenju ljudi, ki kmetujejo. V: ŠPRAH, Lilijana (ur.), Od seznanjenosti s težavami v duševnem zdravju do učinkovitega odzivanja z manj stigme. Ljubljana: Založba ZRC, 2022, str. 209-220.

Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci:

KNEŽEVIĆ HOČEVAR, Duška. Kmetje o "sociali". V: Simpozij Razmisleki o socialnem delu v Sloveniji v zgodovinski in izkušenjski perspektivi … 25. 3. 2022, Ljubljana: Fakulteta za socialno delo, str. 11.

SLOVENC, Mateja. Informal farmer cooperation as a form of rural resistance through farmer values analysis. V: book of abstracts: the 28^th Colloquium of the Commission on the Sustainability of Rural Systems. Zagreb: 23 - 25 August 2021, 2021, str. 77.

KNEŽEVIĆ HOČEVAR, Duška. In pursuit of farmers' wellbeing: "Abolish the welfare state and give us fairer prices!". V: EASA Belfast 2022: 17^th Biennial Conference: 26-29 July, 2022.

Prispevek na konferenci brez natisa:

SLOVENC, Mateja. Ethnography of moral economies in cooperative relations between farmers: predavanje na RGS-IBG Annual International Conference, 2. sept. 2021, online.

KNEŽEVIĆ HOČEVAR, Duška. Farming stress through the ordinary ethics: progression, work and body: predavanje na mednarodnem simpoziju Rethinking the Urban-Rural Relations/Migrations in Europe, Filozofska fakulteta v Ljubljani, 26. maj 2022.

ČERNIČ ISTENIČ, Majda, KNEŽEVIĆ HOČEVAR, Duška. The household-farm operation interplay in the event of work-related accidents and occupational diseases: mednarodni posvet "New insights from family farm research through a focus on the farm household-farm operation interface", ESRS Satellite Events, 22.-24. jun. 2022, Bern, Švica.

KNEŽEVIĆ HOČEVAR, Duška. Whether psychological support or fairer prices?: Fieldwork on family farms in Slovenia: poster na Midwest Rural Agricultural Safety and Health Conference (MRASH), Cedar Rapids, Iowa (USA), 16.-17. nov. 2022.

KNEŽEVIĆ HOČEVAR, Duška. Zakaj spremljati dobro počutje kmetovalk in kmetovalcev: vabljeno predavanje na Posvetu kmečkih žena, 59. mednarodni kmetijsko-živilski sejem AGRA, 24. avg. 2021, Gornja Radgona.

Strokovna monografija:

ČERNIČ ISTENIČ, Majda, KNEŽEVIĆ HOČEVAR, Duška, SLOVENC, Mateja idr. Nemoč podeželja. Ljubljana: ZSPM, 2021.

Objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci:

KOZOROG, Miha, SLOVENC, Mateja. Mladi v središču ali na obrobju družbenih procesov?. V: BAJIČ, Blaž (ur.), SVETEL, Ana (ur.), ZAVRATNIK, Veronika (ur.). Etnološki tabor treh dolin: Solčavsko. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 2021, str. 6.

Druga izvedena dela:

KNEŽEVIĆ HOČEVAR, Duška. Slovenian agriculture after 1991: farmers’ suffering finally on the agenda: vabljeno predavanje ("noon talk") za raziskovalce, zaposlene na National Farm Medicine Center, Marshfield, Wisconsin (ZDA), 7. dec. 2022, po videopovezavi Zoom.

CILJ DS1/1.2. Zagotoviti izčrpne etnografije, ki bodo k prevladujoči literaturi o »stresu v kmetovanju« prispevale nove antropološke vpoglede z izvirno vpeljano in združeno teoretizacijo moralne ekonomije, družbenega trpljenja in zdravstvenega součinkovanja.

OPIS REZULTATA: Do zdaj smo zagotovili (zbrali) gradivo za izčrpni etnografiji, ki pa je po načrtu še v obdelavi. Ta rezultat v obliki dveh znanstvenih monografij je predviden po zaključku projekta. Antropološke teoretizacije moralne ekonomije, družbenega trpljenja in zdravstvenega součinkovanja pa smo do zdaj predstavili v vseh že zgoraj omenjenih referatih in posterju.

CILJ DS2/ 2.1. Kritično oceniti, kdo med kmeti je vključen ali izključen iz statistično oblikovane poklicne kategorije »Kmetovalci/kmetovalke, gozdarji/gozdarke, ribiči/ribičke, lovci/lovke«; v katerih drugih obstoječih kategorijah ali podatkovnih zbirkah lahko identificiramo kmete; in katere podatkovne zbirko je nujno uskladiti in primerjati, da bi lahko identificirali zdravstveno stanje kmetov.

OPIS REZULTATA: Za pregled in kritično evalvacijo razpoložljivih poklicnih zdravstvenih in drugih z zdravjem povezanih podatkovnih zbirk in anketnih raziskav, ki vključujejo kmete, smo izpeljali katalogiziranje nacionalnih zdravstveno varstvenih registrov z vidika razpoložljivosti, ustreznosti in uporabnosti spremenljivk, izvedli 14 intervjujev in 3 fokusne skupine, v katerih so predstavniki upravljalcev zdravstvenih evidenc in zainteresirani deležniki njihove uporabe ocenili organiziranost podatkovnih zbirk, mednarodno primerljivost, pomanjkljivosti in potrebe po izboljšavah. Podatki se trenutno analizirajo in bodo vključeni v načrtovane znanstvene prispevke v letu 2023. Pripravili smo tudi strokovni članek in sodelovali na strokovni konferenci Zbornice Varnosti in zdravja pri delu ter seminarja ABC ZSPM, kjer smo vključili tematiko uporabe in primerjave zdravstvenih statistik med različnimi poklicnimi skupinami (gospodarskimi panogami).

REFERENCE:

Strokovni članek:

ŠPRAH, Lilijana. Psihosocialna tveganja in stres močno vplivajo na zdravje zaposlenih in uspešnost organizacij. Ekonomska demokracija, 2020, 24 (4): 21-25.

Prispevek na konferenci brez natisa:

ŠPRAH, Lilijana. Skrb za varna in zdrava delovna mesta v luči prepoznavanja in upravljanja s psihosocialnimi tveganji: vabljeno predavanje na Strokovni konferenci »Zdrava delovna mesta« Zbornice Varnosti in zdravja pri delu, 22. mar. 2021, Ljubljana.

ŠPRAH, Lilijana. Duševne stiske in kako jih prepoznati?: vabljeno predavanje na spletnem seminarju ABC (po)skrbi zase, organizator ZSPM, 21. dec. 2020.

Spremembe programa dela raziskovalnega projekta oziroma spremembe sestave projektne skupine za obdobje vmesnega poročila

Do sprememb je prišlo, vendar niso bistveno vplivale na uresničitev zastavljenih (načrtovanih) projektnih ciljev in na sestavo projektne skupine.

Kronološko se prva sprememba navezuje na pridobitev ARRS temeljnega raziskovalnega projekta članice projektne skupine dr. Saše Poljak Istenič. Saša je kljub temu ostala članica projektne skupine (J6-2577), vendar v manjšem obsegu dela, kot je bilo sprva načrtovano. Njene naloge je večinoma prevzela vodja, deloma pa mlada raziskovalka Mateja Slovenc Grasseli v drugem projektnem letu. Obe sta terensko delo razširili na hribovite predele Pomurja – t. i. območja z omejenimi pogoji kmetovanja – in ga nista izvajali le v nižini, kot je bilo sprva načrtovano.

Druga sprememba se nanaša na v prvem projektnem letu 2020-21 prostovoljno (neplačano) vključitev projektne skupine (razen Saše Poljak Istenič) v pripravo in izvedbo projekta neMoč podeželja na povabilo njegove nosilke – Zveze slovenske podeželske mladine. Čeprav to sodelovanje ni bilo načrtovano, se je pokazalo kot odlična priložnost za izvajanje razširjenega terenskega dela v covidnih okoliščinah preko zooma – mreženje s kmetijskimi akterji (tako članstvom ZSPM kot svetovalno službo KGZS), skupni nastopi v množičnih medijih, dobili smo pomoč pri logistiki izvajanja poznejšega terenskega dela kot tudi pri razširjanju in diseminaciji naših projektnih ciljev in sprotnih rezultatov.

Tretja sprememba se nanaša na začasno prekinitev dela mlade raziskovalke Mateje Slovenc Grasseli v letu 2022 zaradi odhoda na porodniški dopust. S tem se je časovno zamaknilo tudi načrtovano dokončanje doktorske disertacije v okviru potekajočega projekta (J6-2577) iz leta 2022 v leto 2023.

Četrta sprememba se nanaša na omejitve terenskega dela zaradi COVID-19 okoliščin. Še posebno v prvem projektnem letu se zaradi ukrepov nismo udeleževale številnih načrtovanih lokalnih dogodkov na terenu, kot je bilo sprva predvideno (okrnjen je bil sejem AGRA, podeželske veselice, sestanki profesionalnih društev, praznovanja, lokalni dogodki itd.), in tudi odhod na teren smo zamaknile iz načrtovanega aprila 2021 na julij 2021. Kljub temu smo zaradi bivanja v raziskovalni postaji ZRC SAZU na Petanjcih 119/A, primerno opremljene z maskami, zaščitene s cepivom in testirane pred vsakim osebnim obiskom opravile terensko delo in številne osebne pogovore z udeleženci raziskave.

Peta sprememba se nanaša na v letu 2022 pridobljen bilateralni projekt z ZDA. Vodja projekta je izvajanje terenskega dela doma (10 mesecev) dogradila s trimesečnim terenskim delom v ZDA. V okviru slednjega je gostovala pretežno časa v Iowa's Center for Agricultural Safety and Health, Univ. of Iowa (Iowa City, Iowa), in izvedla krajše tedenske obiske na treh sestrskih centrih v treh sosednjih državah: Central States Center for Agricultural Safety and Health (Nebraska, Omaha), National Farm Medicine Center (Marshfield, Wisconsin) in Upper Midwest Agricultural Safety and Health Center (Minneapolis, Minnesota). Udeležila se je tudi vseameriške konference Midwest Rural Agricultural Safety and Health Conference (MRASH) 2022, na kateri je predstavila poster Whether psychological support or fairer prices?: Fieldwork on family farms in Slovenia, ki je rezultat terenskega dela v Sloveniji v okviru potekajočega projekta (J6-2577). Opravila je ok. 20 intervjujev z oblikovalci in izvajalci programov dobrega počutja za kmete in raziskovalci, ki se ukvarjajo z upravljanjem stisk kmetov na družinskih kmetijah ameriškega podeželja, navezala pomembne raziskovalne stike v štirih državah, in predstavila delne rezultate terenskega dela v Sloveniji zaposlenim raziskovalcem v štirih omenjenih centrih. Rezultat izmenjave dragocenih znanj in izkušenj bo skupna publikacija (rezultat temeljnega projekta in bilateralnega sodelovanja- posebna številka znanstvene revije Anthropological Notebooks o stiskah ljudi, ki delajo v kmetijstvu, ki bo predvidoma izšla konec leta 2023.

Šesta sprememba se nanaša na uspešno pridobljen mednarodni projekt SafeHabitus – Strengthening Farm Health and Safety Knowledge and Innovation Systems (Horizon Europe: 2022-26), v katerega je vpeta projektna skupina J6-2577 (razen Saše Poljak Istenič). Tako kot druga in peta sprememba je tudi šesta dobrodošla, saj se vsebinsko navezuje na stiske kmetov in njihovo upravljanje na ravni EU. Delo v okviru potekajočega temeljnega projekta (J6-2577) bo sodelovanje v SafeHabitusu dogradilo zlasti v DS1 /1.3. in DS2/ 2.2. Mednarodna ekipa uveljavljenih raziskovalk in raziskovalce je odlična priložnost za diseminacijo rezultatov našega temeljnega projekta in pridobitev dragocenega odziva nanje.

Najpomembnejši dosežki projektne skupine na raziskovalnem področju za obdobje vmesnega poročila

1.01 Izvirni znanstveni članek

COBISS.SI-ID 91137027: SLOVENC, Mateja, ERJAVEC, Emil.

Cooperation among farmers through the lens of their future orientations: a case study from Slovenia.

Sodelovanje med kmeti v luči njihovih usmeritev v prihodnost: Študija primera Slovenije

Opis:

Prispevek obravnava tržno sodelovanje med kmeti kot možnost, potencialnost in dispozicijo, da bi se boljše razumelo pretekle in sedanje odnose, trenutne omejitve sodelovanja in predvidelo spremembe na tem področju. Raziskava je bila opravljena v pomurski regiji v Sloveniji. Terensko delo je potekalo med marcem 2018 in 2020. Opravljenih je bilo več kot 50 polstrukturiranih pogovorov. Rezultati kažejo na prepletenost slabih preteklih izkušenj, pasivnost kmetov in ohranjanje odnosov moči, kar se odraža v redkih in krhkih vizijah možnega sodelovanja. Kljub temu so nekatere prakse sodelovanja, še posebej med mladimi in novimi kmeti, zaželene. Študija je razkrila številne razloge, zakaj so nekatere oblike sodelovanja med sogovorniki dojete kot nemogoče. V članku je predstavljen nov pogled na raziskovanje sodelovanja kmetov s proučevanjem njihovih usmeritev v prihodnost z namenom ovrednotenja njihovih prepričanj v kolektivno prihodnost in (z)možnosti za spremembe.

Pojasnilo: Prispevek je vsebinsko povezan s projektom, saj presoja ovire sodelovalne kulture med kmeti, ki vplivajo na njihovo doživljanje blaginje.

Description:

The article focuses on the practices of market cooperation among farmers as a possibility, potentiality, and disposition to better understand the relationship between past and current relationships, as well as the current limits of cooperation, and to anticipate changes in the field of market cooperation among farmers. The study was conducted between March 2018 and March 2020 in the Pomurje region of Slovenia. More than 50 semi-structured interviews were conducted. The results suggest a link between bad past experiences, farmer passivity, and perpetuation of power relations, leading to rare and fragile visions of cooperation as a possibility. Nevertheless, some collaborations are considered desirable, especially for new and young farmers. This study has uncovered many reasons why some forms of collaboration are nearly impossible for interlocutors, and it offers a new perspective on farmer collaboration by examining farmers' future orientations to assess their belief in the collective future and their capacity for change.

Explanation: The article is thematically related to the project, as it discusses the barriers to a culture of cooperation among farmers that affect their wellbeings.

Anthropological notebooks. [Spletna izd.]. 6. dec. 2021, vol. 27, iss. 1, str. 28-54. ISSN 2232-3716. http://notebooks.drustvo-antropologov.si/Notebooks/article/view/240, DOI: 10.5281/zenodo.5789103.

COBISS.SI-ID 41163267: KNEŽEVIĆ HOČEVAR, Duška.

Ko je ogroženo najdragocenejše: stigma nekoliko drugače.

Threatening What We Value the Most: Stigma Viewed a Bit Differently

Opis:

Prispevek presoja rezultate pilotne terenske raziskave programa opismenjevanja o duševnem zdravju v ruralni Sloveniji, ki se nanašajo na razumevanje in doživljanje stigme ljudi z izkušnjo težav v duševnem zdravju. Analiza se v glavnem opira na teoretizacijo medicinskih antropologov moralne ekonomije oz. vsakdanje etike, ki stigmo povezujejo z vprašanjem ogrožanja temeljnih živetih vrednot osebe v njenem lokalnem moralnem svetu. Pripovedi udeleženk in udeležencev raziskave sporočajo, da izkušnja stigmatiziranega obolenja najbolj ogroža medosebne odnose v domačem in delovnem okolju, kar vpliva tako na strategije razkrivanja težav kot iskanje pomoči.

Description:

The article discusses pilot fieldwork research of the mental health literacy programme about the understanding of stigma by people who have experienced mental health difficulties themselves, and those who are in contact with them by their profession. The analysis draws on the theorization of moral economy and ordinary ethics by medical anthropologists who relate stigma to the question of threatening one's vital lived value in their local moral world. The study reveals that the stigmatised illness mostly threatens interpersonal relationships at home and in the workplace, which determines the strategies of disclosing mental health difficulties and help-seeking.

Glasnik Slovenskega etnološkega društva. [Tiskana izd.]. 2020, 60, št. 2, str. 5-15. ISSN 0351-2908. https://www.sed-drustvo.si/publikacije/glasnik-slovenskega-etnoloskega-drustva/glasniki/glasnik-slovenskega-etnoloskega-drustva-60-2-2020.

1.02 Pregledni znanstveni članek

COBISS.SI-ID 130536707: CUKUT KRILIĆ, Sanja, KNEŽEVIĆ HOČEVAR, Duška.

Strukturne ranljivosti delavcev migrantov v kmetijstvu

Structural Vulnerabilities of Migrant Workers in Agriculture

Opis:

Avtorici na primeru izbranih režimov delovnih migracij v ZDA, Kanadi in Evropi prikažeta strukturne ranljivosti in rasizme, ki jih doživljajo delavci migranti v kmetijstvu. Pri tem se osredotočata tako na politično ekonomske okoliščine v družbah izvora in sprejema kot tudi na konkretne prikaze življenjskih pogojev delavcev migrantov v kmetijstvu. Te obravnavata z vidika vedno bolj omejevalnih nacionalnih mejnih režimov in vpetosti kmetijske panoge v globalne procese strukturnih neenakosti. Strukturne razsežnosti izkušenj te skupine migrantov obravnavata glede na njihovo etnično, rasno in razredno pripadnost, pri čemer uporabljata pristop družbenega trpljenja.

Description:

Through selected cases of labour migration regimes in the USA, Canada and Europe, the authors discuss structural vulnerabilities and racisms experienced by migrant workers in agriculture. They focus on political-economic circumstances both in countries of origin and receiving countries, as well as on the concrete living conditions of migrant farmworkers. These contexts are discussed from the viewpoint of increasingly restrictive national border regimes and the embeddedness of the agricultural sector into global processes of structural inequalities. Structural dimensions of the position of this group of migrants are addressed through their ethnic, racial, and class belonging, employing social suffering approach.

Glasnik Slovenskega etnološkega društva. [Tiskana izd.]. 2022, 62, št. 2, str. 70-80. ISSN 0351-2908.

COBISS.SI-ID 72013571: KNEŽEVIĆ HOČEVAR, Duška, CUKUT KRILIĆ, Sanja.

Duševno zdravje in migracije: uporabnost programa Prva pomoč na področju duševnega zdravja.

Mental health and migration. Applicability of Mental Health First Aid Programme

Opis:

Članek presoja uveljavljanje programa opismenjevanja o duševnem zdravju – Prva pomoč na področju duševnega zdravja – in njegove vpeljave med etnične manjšine in migrante. Osredotoča se na preoblikovanje programa v smeri kulturno občutljivih vsebin in metod izvajanja. Na podlagi evalvacije njihovih uporabnikov povzema predloge za nadaljnje izboljšave in prilagajanje njihovim »kulturnim potrebam«. Glede na rezultate omenjenih evalvacij članek opozarja na nujnost premika od upoštevanja »zgolj« kulturnih razsežnosti duševnega zdravja k obravnavi strukturnih ranljivosti, ki vplivajo na živete izkušnje migrantov, kar vključuje tudi kritično presojo samega koncepta opismenjevanja.

Pojasnilo: Prispevek je vsebinsko povezan s projektom, saj presoja vsebinsko prilagajanje programov Prve pomoči na področju duševnega zdravja kulturnim potrebam družbeno prikrajšanih skupin.

Description:

The article addresses the introduction of the Mental Health First Aid programme and its subsequent adaptation to the needs of ethnic minorities and immigrants. It focuses on the redesign of the programme in terms of introducing culturally sensitive issues and the methods of its implementation. Based on the evaluation of the programme by its users, the article summarises the suggestions for further adaptations of the educational content and approaches to the specific cultural needs of these groups of people. In addition to the importance of the cultural dimension of mental health in such programmes, the article discusses historical and current vulnerabilities that significantly affect lived experiences of ‘culturally different’ people with mental health difficulties. Finally, such programme adaptations challenge the very concept of literacy, and instead consider the practice of equal knowledge on mental health among both users and providers.

Explanation: This article relates to the topic of the project, discussing adaptations of educational content and approaches of the Mental Health First Aid programme to the ‘cultural needs’ of socially deprived groups.

Dve domovini: razprave o izseljenstvu. [Tiskana izd.]. 2021, [št.] 54, str. 205-219. ISSN 0353-6777. https://ojs.zrc-sazu.si/twohomelands/article/view/10281/9440, DOI: 10.3986/dd.2021.2.15.

1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

COBISS.SI-ID 123241475: KNEŽEVIĆ HOČEVAR, Duška.

Podeželski zdravniki širše o trpljenju ljudi, ki kmetujejo

Medical reflections on the suffering of farmers beyond the symptoms

Opis:

Prispevek se osredotoča na razmišljanja lokalnih zdravnikov in zdravnic o stiskah in obolenjih ljudi, ki kmetujejo v ruralnem Pomurju. Polstrukturirani pogovori z zdravstvenim osebjem, ki večino svojega življenja delajo in živijo na podeželju, so del antropološke terenske raziskave projekta Spremembe v kmetijstvu skozi oči in telesa kmetov. Njihova opažanja specifičnih težav in vzrokov slabega počutja in obolenj kmečkega prebivalstva v primerjavi z nekmečkih se ne omejujejo na navajanje simptomatike obolenj, povezanih s prekomernim stresom. Nasprotno, njihova opažanja in razlage se navezujejo na širše zgodovinske strukturne in kulturne okoliščine močno spremenjenega kmetovanja, v katere so vpeta trpljenja ljudi, ki jih srečujejo v svojih ambulantah in vsakodnevnem lokalnem okolju.

Description:

This article focuses on the reflections of local physicians on suffering of people who farm in the Pomurje region of Slovenia. The semi-structured interviews with doctors who live and work in the countryside most of their lives are part of the anthropological fieldwork of the ongoing basic research project Changes in Agriculture through the Farmers’ Eyes and Bodies. Their observations of the specific difficulties and reasons for poor well-being of farmers compared to non-farmers are not limited to symptoms of stress-related illness. Rather, their observations and interpretations relate to the broader historical, structural, and cultural contexts of drastically changed agriculture. Embedded in these contexts is the suffering of the people the practitioners encounter in their local clinics and daily environments.

V: ŠPRAH, Lilijana (ur.). Od seznanjenosti s težavami v duševnem zdravju do učinkovitega odzivanja z manj stigme : zdaj je čas, da znanje prenesemo v prakso! = From mental health awareness to effective responses with less stigma : now is the time to put knowledge into practice!. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, 2022. Str. 209-220. ISBN 978-961-05-0675-1. https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2026/8318/1760-1, DOI: 10.3986/9789610506768_15.

COBISS.SI-ID 133986819: POLJAK ISTENIČ, Saša (avtor, fotograf), ŠMID HRIBAR, Mateja, KOZINA, Jani. Nexus of urban gardening and social sustainability in European postsocialist cities.

Povezava urbanega vrtnarjenja in socialne trajnosti v evropskih postsocialističnih mestih.

Opis

Poglavje dekonstruira koncept družbene trajnosti v kontekstu pridelave hrane v izbranih postsocialističnih mestih. Kljub osredotočenosti na urbana območja je njegov ključni prispevek k projektu analiza družbenih dejavnikov, ki vplivajo na občutke stresa, duševno zdravje in dobro počutje ljudi, ki se ukvarjajo z urbanim vrtnarjenjem.

Description:

The chapter deconstructs the concept of social sustainability in the context of food production in selected postsocialist cities. Despite focusing on urban areas, its key contribution to the project is the analysis of social factors that affect feelings of stress, mental health and well-being of people involved in urban gardening.

V: DROEGE, Peter (ur.). Urban and regional agriculture : building resilient food systems. London [etc.]: Elsevier, Academic Press, cop. 2023. Str. 179-205, fotogr., zvd. ISBN 978-0-12-820286-9. DOI: 10.1016/B978-0-12-820286-9.00013-3.

Drugi pomembni rezultati projektne skupine za obdobje vmesnega poročila

Dinamike projekta ni mogoče povsem napovedati; soočili smo se tako z neugodnimi dogodki (omejene okoliščine dela zaradi COVID-19 ukrepov) kot takšnimi, ki dograjujejo terensko raziskavo (vabilo ZSPM za sodelovanje v projektu neMOČ podeželja, pridobitev bilateralnega projekta z ZDA in projekta SafeHabitus). S pomočjo teh projektov smo utrdili mrežo ljudi, katerim so namenjeni naši raziskovalni rezultati, npr. strokovna monografija Nemoč podeželja, ki jo je so-oblikoval del projektne skupine, in ki je s pomočjo mrež KGZS in ZSPM dosegla sleherno kmetijo v Sloveniji. Omenjena mreža je obenem zainteresirana za obisk dr. Brandi Janssen v letu 2023 v Sloveniji in skupaj s članicami projektne skupine bo zagotovila občinstvo za njena predavanja o izvajanju pomoči kmetom v stiski v omenjenih ameriških centrih. S tega vidika so dragoceni intervjuji (ok. 20), ki jih je vodja projekta izvedla v času svojega trimesečnega gostovanja v teh centrih, kot tudi njena predstavitev rezultatov terenskega dela v Sloveniji njihovim raziskovalcem:

KNEŽEVIĆ HOČEVAR, Duška:

Slovenian agriculture after 1991: farmers’ suffering finally on the agenda: vabljeno predavanje ("noon talk") za raziskovalce, zaposlene na National Farm Medicine Center, Marshfield, Wisconsin (ZDA), 7. dec. 2022, po videopovezavi Zoom.

Whether psychological support or fairer prices?: Fieldwork on family farms in Slovenia: poster na Midwest Rural Agricultural Safety and Health Conference (MRASH): Re-imagining a Safe and Healthy Future for Agriculture, Cedar Rapids, Iowa (USA), 16.-17. nov. 2022.

Članice projektne skupine smo diseminirale rezultate projekta tudi na pomembnih kmetijskih dogodkih oz. na strokovnih posvetih o izobraževanju o duševnem zdravju na podeželju:

KNEŽEVIĆ HOČEVAR, Duška:

Zakaj spremljati dobro počutje kmetovalk in kmetovalcev: vabljeno predavanje na Posvetu kmečkih žena v okviru 59. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA, 24. avg. 2021, Gornja Radgona;

Izobraževanje o duševnem zdravju v podeželskem okolju. V: BEZJAK, Sonja (ur.). O skupnosti in dezinstitucionalizaciji onkraj obstoječih vrtov in vrtičkov: zbornik. Trate: Muzej norosti, 2022, str. 29-43.

Kot načrtovano, smo o projektnih rezultatih sproti obveščale tudi zainteresirane deležnike na MKGP in MDDSZ, ki sta od ZSPM in KGZS nagovorjeni ministrstvi za vzpostavitev trajnejšega sistema psihosocialne pomoči kmetom na podlagi rezultatov projekta neMoč podeželja in bilateralnega sodelovanja projektne skupine z I-CASH. Vodja se je tako udeležila treh sestankov na MKGP (na 5. seji Sveta za ženske na podeželju, dne 7. 5. 2020, je predstavila pomen duševnega zdravja za kmečko prebivalstvo; predstavitev je ponovila 1.7. 2020 za državnega sekretarja g. Damjana Stanonika; 6. 9. 2022 pa je imela sestanek z državno sekretarko Tatjano Buzeti o ciljih bilateralnega sodelovanja z ZDA in oblikah pomoči kmetom) in enega na MDDSZ 15. 3. 2022 (skupaj s predstavnicami ZSPM, državnim sekretarjem iz MKGP Alešem Irgoličem in direktorjem KGZS Janezom Pircem je vodja utemeljevala pomen psihosocialnih programov pomoči za kmete državnemu sekretarju na MDDSZ Cvetu Uršiču in direktorici direktorata za socialne zadeve Valentini Vehovar. Rezultate raziskave smo razširjale tudi v množičnih medijih:

DROLEC, Jernejka (oseba, ki intervjuva), MAGER, Anja (intervjuvanec), KNEŽEVIĆ HOČEVAR, Duška (intervjuvanec), idr. (Ne)moč podeželja: o zanemarjenem področju duševnega zdravja na podeželju in projektu za celovito reševanje. Ljubljana: Radiotelevizija Slovenija javni zavod, 2021. Studio ob 17:00.

KNEŽEVIĆ HOČEVAR, Duška (intervjuvanec):

Zavisten ni nihče, a številni čutijo zavist drugih. Delo, Sobotna priloga. [Tiskana izd.]. 9. jul. 2022, 64(157).

Za pogovor je vedno treba imeti čas: pogovor z Duško Knežević Hočevar o kmetijstvu in osebnih stiskah kmetov. Kmečki glas. 20. jul. 2022, 79(29), str. 5.

Življenje na kmetiji: duševno zdravje: sodelovanje v oddaji Ljudje in zemlja, TV Slovenija, Prvi program, 13. dec. 2020.

 

  - Simpozij: Ni vzdržnega kmetovanja brez vzdržnega kmeta: varnost, zdravje in dobro počutje kmetov, 20.4.2023