Izvori javne stigme in vpliv osebne stigme na iskanje strokovne pomoči na področju duševnega zdravja

Vsako leto ima okrog 23 % prebivalcev razvitih držav resne težave v duševnem zdravju, polovica jih ima tako hude simptome, da zelo motijo njihovo vsakdanje funkcioniranje. 52 - 74 % ljudi, ki potrebuje zdravljenje zaradi težav v duševnem zdravju, ne prejme nikakršne zdravstvene pomoči.  Večina duševnih motenj se začne že v obdobju mladostništva, vendar te težave velikokrat niso prepoznane in obravnavane ter zdravljene ali pa ostanejo nediagnosticirane vse do odraslosti kar predstavlja resen javnozdravstveni problem. Slaba pismenost o duševnem zdravju, stigma in negativna stališča do iskanja strokovne pomoči največkrat predstavljajo ključno oviro, da bi osebe s težavami v duševnem zdravju poiskale ustrezno in pravočasno pomoč.

Namen raziskave je proučiti s kvantitativnim in kvalitativnim metodološkim pristopom vpliv osebne stigme oz. samostigme pri iskanju strokovne pomoči v primeru težav v duševnem zdravju ter analizira ti javno stigmo na področju duševnega zdravja. Dodatno se bodo ovrednotili povezanost ravni osebne in javne stigme z izbranimi sociodemografskimi okoliščinami kot so: spol, starost, raven dosežene izobrazbe, ruralno oz. mestno okolje bivanja ter opravile primerjave rezultatov z mednarodnimi študijami na področju stigme povezane z duševnim zdravjem.