Skip to main content
Rojstva in samomori v Sloveniji skozi tri desetletja (1971–2001)

Avtorica: Sanja Cukut Krilić
Leto: 2006


V slovenski javnosti obstaja kar nekaj del, ki obravnavajo rodnostno in samomorilno vedenje, vendar se proučevalci obeh oblik vedenja niso podrobneje ukvarjali s proučevanjem obeh pojavov skupaj. Avtorica poskuša preseči poenostavljene razlage padanja rodnosti in zviševanja samomorilnosti ter razčlenjuje oblikovanje prebivalstvene dinamike kot družbeno pomembne teme na ravni Slovenije kot tudi na širši, globalni ravni. Problematiko obravnava tako z vidika zgodovinskega razvoja prebivalstvenega vprašanja kot tudi z vidika sodobnejših teoretskih razprav o prebivalstvu in demografskih statistikah. Rodnost in samomorilnost proučuje v luči družboslovnih in humanističnih pristopov, ki jih v drugem delu aplicira na trende rodnosti in samomorilnosti v Sloveniji in poročanje tiska o obeh pojavih.

Historiat raziskovanja rodnosti in samomorilnosti v Sloveniji in svetu jo je privedel do spoznanja, da je večina presoj rodnostnega in samomorilnega vedenja utemeljena v postavkah teorije modernizacije. To spoznanje pa je ni odvrnilo od ovinka k presoji alternativnih, v znanstveni areni manj odmevnih pristopov in razlag, ki po oceni bolj humanistično usmerjenih preučevalcev prebivalstvene dinamike nimajo nujno tudi krajšega razlagalnega dometa.



Kazalo vsebine

PREDGOVOR

UVOD

I. DEL: ZNANSTVENE PRESOJE RODNOSTI IN SAMOMORILNOSTI

Družbeni pomen rodnosti in samomorilnosti

»Modernizacija« in upadanje rodnosti

Samomori in strah pred »negativnimi učinki modernizacije«

Pregled temeljnih družboslovnih pristopov k proučevanju rodnostnega in samomorilnega vedenja

Osnovni teoretični okviri proučevanja rodnostnega vedenja

Klasična teorija demografskega prehoda

Drugi demografski prehod – »od altruistične k individualistični usmeritvi«

Ekonomski pristop k proučevanju rodnosti

Teorija medgeneracijskega pretakanja blaginje

Od »delnih k celostnim demografijam« – sinteza mikro- in makro ravni proučevanja rodnosti

Osnovne sociološke paradigme proučevanja samomora

»Modernizacija in družbena integracija«

Kulturne razlage

Ekonomski pristop

Povezanost rodnostnega in samomorilnega vedenja

Strokovne presoje rodnosti in samomorilnosti v Sloveniji

Proučevanje in raziskovanje rodnostnega vedenja v Sloveniji

Proučevanje samomorilnosti na Slovenskem

Morebitna povezanost med rodnostjo in samomorilnostjo?

Množični mediji in konstrukcija »družbenih problemov«

II. DEL RODNOST IN SAMOMORILNOST V SLOVENIJI

Tiskani mediji o rodnosti in samomorilnosti

Motivi in cilji

Metodologija, vir podatkov in hipoteze

Rezultati analize

Deleži zapisov o rodnosti in samomoru po posamičnih analiziranih letih

Prvo obdobje: 1971–1980 – Družbeni razvoj, samomori in rodnost

Drugo obdobje: 1981–1990 – Skrb za »slovenski narod« in nujnost celovitega proučevanja rodnosti in samomorov

Tretje obdobje: 1991–2001 – »Nacionalna katastrofa«: nizka rodnost in visoka samomorilnost

Temeljne ugotovitve

Stopnje rodnosti in samomorilnosti in območja prekrivanja obeh pojavov

Metodološki opis, vir podatkov

Rezultati

SKLEPNA OPOMBA

VIRI IN LITERATURA

STVARNO IN IMENSKO KAZALO





Ključne besede
nataliteta
rodnostno vedenje
samomori
samomorilno vedenje
Slovenija




Možnosti

Dodaj med priljubljene

Natisni

Pošlji po mailu

QR