
V slovenski javnosti obstaja kar nekaj del, ki obravnavajo rodnostno in samomorilno vedenje, vendar se proučevalci obeh oblik vedenja niso podrobneje ukvarjali s proučevanjem obeh pojavov skupaj. Avtorica poskuša preseči poenostavljene razlage padanja rodnosti in zviševanja samomorilnosti ter razčlenjuje oblikovanje prebivalstvene dinamike kot družbeno pomembne teme na ravni Slovenije kot tudi na širši, globalni ravni. Problematiko obravnava tako z vidika zgodovinskega razvoja prebivalstvenega vprašanja kot tudi z vidika sodobnejših teoretskih razprav o prebivalstvu in demografskih statistikah. Rodnost in samomorilnost proučuje v luči družboslovnih in humanističnih pristopov, ki jih v drugem delu aplicira na trende rodnosti in samomorilnosti v Sloveniji in poročanje tiska o obeh pojavih.
Historiat raziskovanja rodnosti in samomorilnosti v Sloveniji in svetu jo je privedel do spoznanja, da je večina presoj rodnostnega in samomorilnega vedenja utemeljena v postavkah teorije modernizacije. To spoznanje pa je ni odvrnilo od ovinka k presoji alternativnih, v znanstveni areni manj odmevnih pristopov in razlag, ki po oceni bolj humanistično usmerjenih preučevalcev prebivalstvene dinamike nimajo nujno tudi krajšega razlagalnega dometa.
PREDGOVOR
UVOD
I. DEL: ZNANSTVENE PRESOJE RODNOSTI IN SAMOMORILNOSTI
Družbeni pomen rodnosti in samomorilnosti
»Modernizacija« in upadanje rodnosti
Samomori in strah pred »negativnimi učinki modernizacije«
Pregled temeljnih družboslovnih pristopov k proučevanju rodnostnega in samomorilnega vedenja
Osnovni teoretični okviri proučevanja rodnostnega vedenja
Klasična teorija demografskega prehoda
Drugi demografski prehod – »od altruistične k individualistični usmeritvi«
Ekonomski pristop k proučevanju rodnosti
Teorija medgeneracijskega pretakanja blaginje
Od »delnih k celostnim demografijam« – sinteza mikro- in makro ravni proučevanja rodnosti
Osnovne sociološke paradigme proučevanja samomora
»Modernizacija in družbena integracija«
Kulturne razlage
Ekonomski pristop
Povezanost rodnostnega in samomorilnega vedenja
Strokovne presoje rodnosti in samomorilnosti v Sloveniji
Proučevanje in raziskovanje rodnostnega vedenja v Sloveniji
Proučevanje samomorilnosti na Slovenskem
Morebitna povezanost med rodnostjo in samomorilnostjo?
Množični mediji in konstrukcija »družbenih problemov«
II. DEL RODNOST IN SAMOMORILNOST V SLOVENIJI
Tiskani mediji o rodnosti in samomorilnosti
Motivi in cilji
Metodologija, vir podatkov in hipoteze
Rezultati analize
Deleži zapisov o rodnosti in samomoru po posamičnih analiziranih letih
Prvo obdobje: 1971–1980 – Družbeni razvoj, samomori in rodnost
Drugo obdobje: 1981–1990 – Skrb za »slovenski narod« in nujnost celovitega proučevanja rodnosti in samomorov
Tretje obdobje: 1991–2001 – »Nacionalna katastrofa«: nizka rodnost in visoka samomorilnost
Temeljne ugotovitve
Stopnje rodnosti in samomorilnosti in območja prekrivanja obeh pojavov
Metodološki opis, vir podatkov
Rezultati
SKLEPNA OPOMBA
VIRI IN LITERATURA
STVARNO IN IMENSKO KAZALO
Založnik
Založba ZRCIzdajatelj
Družbenomedicinski inštitutISBN
961-6568-39-6Specifikacija
mehka vezava • 14,5 × 21 cm • 118 straniCena
ni v prodaji | |