Stiske današnjega časa: Od strahu k pogumu

Izteka se peto leto delovanja programa OMRA, zelo uspešnega in inovativnega programa, ki si je prizadeval s svojimi aktivnostmi prikazati, kako prepoznati težave v duševnem zdravju in kakšne oblike (samo)pomoči so na voljo.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je že pred izbruhom pandemije, v letu 2019, kar eden od osmih ljudi živel z duševno motnjo. Napovedi strokovnjakov, da bo pandemiji COVID-19 sledila porast duševnih motenj na globalni ravni, se žal že uresničujejo. Po nekaterih ocenah se je samo v prvem letu pandemije število primerov anksioznosti in depresivnih motenj povečalo za četrtino. Da je stanje v resnici še hujše, pripomorejo tudi vse večje socialne razlike, vojne in nemiri, zaradi katerih raste število beguncev, v razvitem svetu pa tudi dejstvo, da strokovne pomoči ni na voljo, oziroma da ni mogoče zadostiti naraščajočemu povpraševanju. Spoznanje, da mora skrb za dobro duševno zdravje postati prednostna naloga vseh nas, je postalo še posebej aktualno v času pandemije COVID-19. Vsi, tako posamezniki kot skupnost, se vse bolj zavedamo, kako pomembno je naše duševno zdravje in počutje ter da ga je treba skrbno negovati in varovati!

Izvajalci programa bomo letos skupaj z gosti obeležili 10. oktober, svetovni dan duševnega zdravja, s konferenco Stiske današnjega časa: od strahu k pogumu, kjer bomo naslovili aktualne izzive na področju skrbi za dobro duševno zdravje. Prisluhnili boste lahko kratkim predavanjem vodilnih strokovnjakinj in strokovnjakov s tega področja pri nas. Udeleženci in udeleženke konference bodo prejeli tudi tiskan tematski zbornik prispevkov Od seznanjenosti s težavami v duševnem zdravju do učinkovitega odzivanja z manj stigme: Zdaj je čas, da znanje prenesemo v prakso!, kjer avtorice in avtorji prispevkov med drugim predstavljajo rezultate programa OMRA, izkušnje in razmisleke na področju prepoznavanja, razumevanja in zdravljenja osebnostnih motenj ter različne vidike stigme, ki se pojavlja na področju težav v duševnem zdravju.

Konferenca bo potekala v hibridni obliki, in sicer, na lokaciji (Atrij ZRC, Novi trg 2, Ljubljana) in na daljavo, preko spletne platforme ZOOM, s pričetkom ob 10.00 uri. Kotizacije ni!

Prosimo, da se na konferenco predhodno prijavite, saj je število mest omejeno. Prijave za udeležbo sprejemamo do vključno četrtka, 6. oktobra 2022, oziroma do zapolnitve prostih mest. Prijavnico najdete na tej povezavi: https://www.omra.si/obrazec-za-prijavo-na-strokovno-konferenco-2022/.

NAPOVED PROGRAMA KONFERENCE (v dopolnjevanju):

Pozdravni nagovori:

• Predstavnik ZRC SAZU, vodilne inštitucije programa OMRA;  
• Predstavnik Ministrstva za zdravje, sofinancerja programa OMRA.

Predavanja:

Program OMRA na prepihu med epidemijo in prizadevanji za dvig pismenosti o duševnem zdravju (dr. Lilijana Šprah, univ. dipl. psih., vodja programa OMRA; Družbenomedicinski inštitut ZRC SAZU)

Pred petimi leti smo združili svoje strokovne in raziskovalne kompetence ter dolgoletne izkušnje s področja duševnega zdravja in začeli izvajati inovativni program krepitve duševnega zdravja– program OMRA. Program je zasnovan večdisciplinarno in temelji na aktualnih smernicah na področju izvajanja promocije duševnega zdravja in opismenjevanja o duševnem zdravju. V predavanju bodo predstavljene ključne značilnosti izvajanja programa ter njegovi rezultati na področju prizadevanj za boljšo obveščenost o značilnosti težav v duševnem zdravju in razpoložljivih oblikah (samo)pomoči.

Težave v duševnem zdravju in viri pomoči (prof. dr. Mojca Z. Dernovšek, dr. med., spec. psih.; Inštitut Karakter)

V Sloveniji se krepijo službe za duševno zdravje in ljudje s težavami morajo za iskanje učinkovite pomoči vedeti, kje je kakšna služba na voljo in kaj od posameznih oblik pomoči lahko pričakujejo. Predavanje bo obravnavalo pasti pri iskanju pomoči v različnih službah, ki obravnavajo težave v duševnem zdravju in podalo nekaj napotkov, kako najhitreje najti rešitev.

Psihoterapija in osebnostne motnje (Luka Agrež, mag. soc. del., psihoterapevt; Projekt Človek)

Psihoterapija se je izkazala za učinkovito metodo obravnave osebnostnih motenj. V predavanju bo predstavljen kontekst raziskovanja učinkovitosti psihoterapije pri obravnavi osebnostnih motenj ter izsledki raziskav. Naslovljena bodo vprašanja poteka, obsega in dometa obravnave osebnostnih motenj.

Medijska stigmatizacija duševnih motenj (dr. Suzana Oreški, univ. dipl. soc. del.; društvo ALTRA)

Netočno prikazovanje duševnih motenj v medijih soustvarja, vzdržuje in ohranjajo širšo družbeno stigmo oz. negativen odnos javnosti do duševnih motenj. Strokovnjaki na področju duševnega zdravja ocenjujejo, da tudi medijska stigma ovira  pravočasno iskanje ustrezne pomoči pri ljudeh kot tudi zavira razvoj skupnostih modelov pomoči na sistemski ravni.

Duševno zdravje migrantov in migrantk - med miti in realnostjo (dr. Sanja Cukut Krilić, univ. dipl. soc., Družbenomedicinski inštitut ZRC SAZU)

Predavanje bo v luči aktualnih migracijskih dogajanj osvetlilo naslednja vprašanja: Kateri so dejavniki, ki vplivajo na duševno zdravje migrantov? Katere so temeljne težave pri prepoznavi in obravnavi težav v duševnem zdravju te skupine ljudi? Kako neosnovana prepričanja tako o migracijah kot o duševnem zdravju vplivajo na iskanje pomoči?

Roke so naš jezik (Natalija Spark, univ. dipl. ped./andrag. in tolmačka za slovenski znakovni jezik; NAOS - psihosocialno svetovanje in terapevtsko - svetovalna pomoč ter storitve tolmačenja slovenskega znakovnega jezika)

Socialna izključenost zaradi nerazumevanja rabe znakovnega jezika kot maternega jezika gluhih oseb se nadaljuje tudi v današnjem času. Živeti celo življenje s tesnobo s stalnim strahom ali razumejo in ali so razumljeni je njihov vsakdan. Kako le to vpliva na njihovo duševno zdravje, še posebej v kombinaciji z ostalimi duševnimi motnjami, ki vstopijo v njihova življenja? Kako jim odpreti vrata, da pridejo po "po"MOČ, vedoč da bodo slišani?

Duševno zdravje v času epidemije COVID-19 (NIJZ)