PREDSTAVITEV

Družbenomedicinski inštitut ZRC SAZU zaposluje sodelavke in sodelavce različnih disciplinarnih usmeritev, kar je prednost pri izvajanju inštituskega vsebinskega programa o večdisciplinarnih vidikih prebivalstvenega gibanja in duševnega zdravja. Raziskovalno delo skupine, ki se izvaja v okviru raznovrstnih nacionalnih in mednarodnih projektov, vključuje vsebine vsaj treh aktualnih družbenih problematik: prebivalstvenega gibanja (rodnost in staranje prebivalstva ter migracije), duševnega zdravja (motnje razpoloženja, poklicni stres, funkcionalna in kognitivna remediacija, dolgotrajna oskrba) in družinskega kmetovanja (strategije razvoja, medgeneracijski odnosi). Čeprav je presoja posamičnih vsebin umeščena na raziskovalna področja družboslovnih, humanističnih kot tudi medicinskih ved, je prečkanje disciplinarnih mej inštitutska praksa. Družbenomedicinski inštitut ZRC SAZU torej združuje znanja in raziskovalne usmeritve znanstvenih ved, kot so sociologija, socialna antropologija in medicinska ter zdravstvena psihologija. Pri tem sodeluje z Univerzo v Ljubljani, Novi Gorici in Mariboru ter različnimi akterji na področju skrbi za duševno zdravje.

ZNANSTVENI SVET

Akad. prof. dr. Marjan Kordaš, akad. prof. dr. Zdravko Mlinar, izr. prof. dr. Majda Černič Istenič (predsednica), izr. prof. dr. Duška Knežević Hočevar, doc. dr. Lilijana Šprah.

KRATKA ZGODOVINA

Inštitut za medicinske vede ZRC SAZU deluje od leta 1981, ko je bil imenovan s sklepom o ustanovitvi znanstveno-raziskovalne organizacije SAZU na Skupščini SAZU dne 19. 11. 1981. Čeprav je sprva deloval le de jure, je pripravil vrsto posvetovanj o perečih vprašanjih študija medicine in zdravstva. Leta 1994 pa so akad. dr. Lidija Andolšek Jeras, akad. dr. Lev Miličinski in akad. dr. Andrej Zupančič tedanjemu Ministrstvu za znanost in tehnologijo predali elaborat Preobrazba Inštituta za medicinske vede ZRC SAZU, v katerem so kot prednostna področja raziskovanja inštituta opredelili rodnostno vedenje (zlasti reproduktivno zdravje) prebivalcev Slovenije in samomorilnost v Sloveniji. Raziskovalni program Rodnostno vedenje Slovencev, ki se je na inštitutu izvajal med leti 1998 in 2003, je torej posledica tovrstnih prizadevanj.

Od leta 1999 dalje je inštitut doživel kar nekaj kadrovskih sprememb, katerih posledica je bila tudi razširjena raziskovalna usmeritev na področja sociologije, socialne antropologije, psihologije, nevrobiologije in socialnega dela. Multidisciplinarna usmerjenost raziskovalnega dela inštituta je botrovala tudi spremembi imena v Družbenomedicinski inštitut ZRC SAZU v letu 2005. Preučevanje družbenih pojavov, kot so nizka rodnost, migracije, avto- in heteroagresivni vzorci vedenja ter odvisnost, je vedno bolj potekalo v okviru družboslovnih in humanističnih disciplin. Delo inštitutske raziskovalne skupine pa se je vedno bolj navezovalo na eni strani na sociološke in socialno antropološke presoje demografskih pojavov in gibanj, na drugi strani pa na osebnostne, psihosocialne, nevropsihološke pristope preučevanja duševnega zdravja.

NEKDANJI SODELAVCI IN SODELAVKE

  • Mag. Dunja Obersnel Kveder: 1. 11. 1997−17. 9. 2000
  • Dr. Barbara Rojnik: 15. 4. 1998−30. 11. 2000
  • Dr. Irena Rožman: 1. 6. 2003−31. 5. 2004
  • Dr. Andrej Kveder: 1. 11. 1998−31. 5. 2005
  • Dr. Urška Rajgelj: 1. 11. 2001−30. 6. 2007 in 10. 9. 2007−31. 1. 2008
  • Tatjana Novak: 1.6.2010 - 31.8.2014
© 2004-2014 ZRC SAZU • TwitterPiškotki • Oblikovanje strani: Innovatif • Izdelava strani: XLAB d.o.o.