Kolektivni spomin in kulturna dinamika

Programska skupina se pri svojem delu posveča procesom oblikovanju kolektivnega spomina po letu 1989 v Sloveniji in družbah Jugovzhodne Evrope, zlasti pa analizi oblikovanja in

preoblikovanja sodobnih spominskih praks ter dinamike kulturnih procesov, ki jih omenjene prakse odločilno zaznamujejo. Razvoj medijskih strategij in tehnologij je upravljanje

(management) s spominom sicer iztrgal iz domene političnega, po drugi strani pa politično še nikoli ni bilo tako tesno prežeto z interpretacijo preteklosti, kot v obdobju po socializmu. Po drugi strani je brisanje jasne razlike med uradnim in neuradnim, javnim in privatnim, kolektivnim in osebnim v omenjenem obdobju vlogo akterjev v procesih oblikovanja in rabe spomina izmestilo iz prostorov avtoritete in institucij v širši družbeni prostor in jo porazdelilo med najrazličnejše družbene subjekte, ki skozi prakse avtentifikacije, prepričevanja in izpogajanja puščajo pomembne sledi v spominski krajini. Zato bo v raziskovalnem delu poudarek na dinamiki ustvarjanja in uporabe spomina, ki vključuje številne akterje, raznorodne diskurze ter številna občinstva. Prav tako nas posebej zanimajo reinterpretacije in apropriacije že utrjenih avtoritetnih diskurzov in konceptov, na prvem mestu kulturne dediščine, ter načini, kako skupine in posamezniki onkraj nacionalnih/dominantnih praks poudarjajo in oblikujejo svoje vizije dediščine kot vredne spomina in nadvse uporabne preteklosti. Pri tem izhajamo iz prepričanja, da razumevanje vseh razsežnosti oblikovanja kolektivnega spomina ni mogoče, če ne upoštevamo celokupne kulturne dinamike ter načinov, na katere se subjektivnost vzpostavlja in tudi politično pozicionira visavis naracijam o preteklosti.